PROTOKOLU
1. SENTIDU
Ho
sentidu ne’ebe luan nudar protokolu mak: buat hotu ne’ebe regula implementa
atividade ruma ne’ebe diak iha official/oficio nomos sociedade.
2. DIFINISAUN
Difinisaun
protokolu mak: regulamentu no sinkronizasaun komunikasaun metodu hadia fila
fali salah sira.
Difinisaun
komunikasaun protokolu maka: sistema regulamentu ne’ebe posibilidade entidade
rua ba leten sistema komunikasaun atu habelar informasaun liu husi variasaun
kuantidade fisiku.
3. HISTORIA
Lia
fuan protokolu mai husi lian Ingles katak: protocol, i lian Perancis katak:
protocole, lian latin Katak protocoll(um) nomos lian Yunani katak: protocollon.
Konteudu
protokolu mak: pajina primeiru ne’ebe hatur iha monografia ou naskah. Ho
tempu avansadu agora, ho kontiudu ne’ebe
dezemvolvidu luan tebes, laos deit ba pajina primeiru deit husi monografia ou naskah.
4. POSISAUN
PROTOKOLU
Iha nasaun republika Timor Leste protokolu iha oin rua,
mak hanesan tuir mai ne’e :
(1)
Protokolu
ne’ebe relasaun iha rai liur, mak : protokolu diplomatiku
(2)
Protokolu
ne’ebe iha rai laran, mak : protokolu oficial
5. PEDOMAN
PROTOKOLU
Pedoman protokolu mak
hanesan tuir mai ne’e:
(1)
Atetudi
ne’ebe Courtesy
(2)
Presiza
atensaun makas iha aspeitu hotu-hotu (Correct)
(3)
Fiar
a’an (Self confident )
Kada protokolu tenki
ser hatene mos:
(a)
Lalaok
zeitu/maneira protokolu nian
(b)
Lalaok
respeitu malu ( lider estadu no nasaun)Tata karma
(c)
Regra
no prinsipiu jeral
6. AREA
PROTOKOLU
(a)
Fo
respeitu no karakteristiku hasoru lider governo, lider estadu no lia nain
importante balun iha ceremonia ruma, maka hanesan tuir mai ne’e:
(1)
Direitu
iha lalaok fatin ita temi mak : preseance/order of preseance maka: lalaok etapa
tui-tuir ho posisaun, kargu ou divisa.
(2)
Direitu
iha ceremonia ita temi rotasaun (rotation) . pesoal ne’ebe posisaun a’as , nia presenza no simu ikus
liuiha ceremonia ruma ne’ebe ho karakter ceremonial
(3)
Direitu
ho karakter balun mak treatment maka: tau matan, kuidadu, siguransa no faselidade
ne’ebe naton, mak bele implementasaun
knar nia posisaun diak liu, tantu lahamosu karakteristiku ho riku.
(b)
Respeitu
no hahalok/karakter hasoru imblema nasaun RDTL.
(c)
Maneja
fo respeitu hasoru lider sira uza ho bandera no inu nasional nasaun.
(d)
Maneja
temi hasoru visitante ne’ebe karakter
visitante nasaun (state visit) ou
visitante oficial (official visit).
(e)
Maneja
protokolu ba lider representante nasaun liur/estramjeru iha timor leste presiza tuir ho kustumi
internacional.
(f)
Fo
respeitu hasoru ba fe’en /fe’en husi
lider nasaun, ou estadu no lian na’in importante balun no mos ex-titular
(g)
Halao
a.
Tau
atensaun ba siguransa, ho halao knar posisaun
b.
Fo
suporta kondisaun ne’ebe diak no labele resin liu, bele implementa nia dever
ne’ebe diak.
(h)
Maneja
Maneja ceremonia dada no hatun
bandeira iha ceremonia nasaun ou oficial halao tuir lalaok protokolu maka
hanesan: lalaok ceremonia, lalaok fo respeitu no lalaok uniforme ceremonia nia.
v
Maneja
visitante
(1)
Visitante
konvidadus nasaun ho prinsipiu hateten
katak ho sentiment respeitu atu fo mensajen ne’ebe profundu ba konvidadus
nasaun no estadu.
(2)
Dirijente
representante nasaun estranjeru iha RDTL, presiza tuir ho kustumi
internacional.
(3)
Visitante
lider sira RDTL ba nasaun seluk presiza halao ho efetivu no efikas.
7. CRITERIA
SAI PROTOKOLU
1)
Iha
konesimentu ho hanoin luan principal liu iha relasaun entre humanu.
2)
Iha
mentalidade ne’ebe forte.
3)
Domina
situasaun
4)
Bele
foti desisaun ho lais
5)
Komprende
liu ema nia sentimentu
6)
Simplisadu
i haraik-an no respeitu ema
7)
Hatene
lori-an no sempre kuidadu-an
8)
Hatudu
hatais ne’ebe interesante teb-tebes
9)
Hatene
uza uniforme tuir ho iklima
10) Ho lian ne’ebe diak no kapas
11) Iha konesimentu konaba lalaok
esporsu jestaun
12) Domina liafuan foun husi lian
official no lian estranjeru sira
8. ATIVIDADE
PROTOKOLU
Buat
ne’ebe regula atividade protokolu mak: lider protokolu iha direitu implementasaun
atividade protokolu no pesoal ne’ebe iha dever no funsaun ne’ebe nakait ho
Protokolu.
Atividade
protokolu ne’e oi-oin:
A)
Atividade
publiku/nasaun
v
Ceremonia
tomadepose no termu entrega kargu
v
Ceremonia
asinatura documentus servisu hamutuk
v
Ceremonia
juramentu funcionariu
v
Ceremonia
inagurasaun /abertura aula foun
v
Inagurasaun
abertura seminariu.
B)
Atividade
universidade
v
Ceremonia
widusiun
v
Ceremonia
graduasaun
v
Ceremonia
promosaun Doutor /Doutor Honoris Causa
Atividade nudar ema
protokolu mak hanesan tuir mai ne’e:
(1) Etapa
Lalaok Sala/Aula
Lalaok sala/aula maka:
regulamentu aula ou fatin ne’ebe utilize nudar fatin atividade. Sala/aula tenki
preparadu tuir ho regra sira, defende husi modelu atividade; mak hanesan tuir
mai ne’e:
a.
Hardware
mak: sasan ne’ebe ita uza, mak hanesan: kadeira/sofa, sound system/public
address, dekorasaun nsst.
b.
Software
mak : personalia ou pesoal/ema ne’ebe inkklui iha implementa atividade ruma,
hanesan: pesoal ne’ebe simu convidadus, pesoal ne’ebe nudar MC, pesoal ne’ebe
nudar siguranca, nsst.
ü
Knar
husi MC mak:
(A) Nudar MC ceremonia, nia sei
implementa responsabel MC nian mak:
(1)
Hahalok
no espertu no ho disiplina ne’ebe a’as
(2)
Volume
lian ne’ebe furak no diak
(3)
Abilidade
domina lingua ne’ebe diak, lingua ofecial nomos lingua estranjeru
(4)
Bele
domina situasaun no bele foti desisaun
(B) MC tenki hatudu ho lais
(C) Tenki hatene tau a’an
(D) Domina posisaun fatin hamrik
(E)
Hatene
maneja volume lian
(F)
MC
labele refete fila fali pidato ema nia pidato
(G) Bele domina ema barak
Tau
atensaun mos ba:
a)
Sala/aula
tenki tuir ho nesecidade (total kadeira no meja)
b)
Kuadru
avisu guia ne’ebe presiza
c)
Lalaok
lian pass i furak, tuir ho lalaok aula no fatin
d)
Lalaok
lampu ne’ebe pas ba nesecidade
(2) Etapa
Lalaok Ceremonia
Lalaok ceremonia mak: lalaok tuir
etapa atividade , i oinsa ceremonia ruma tenki ho modelu atividade. Tenki tau
atensaun mos buat hirak tuir mai ne’e:
(a)
Modelu
atividade
(b)
Linguase
ne’ebe uza hodi akompanha
(c)
Lisaun
atividade
Iha lalaok ceremonia, kuandu
planeia atividade ceremonia ruma atu lao los tenki presiza involve personal mak
hanesan “state manajer” nia dever nudar sai hanesan relasaun ba MC no parte
halao ceremonia.
(3) Etapa
Lalaok Fatin (presence)
Liafuan presence mai husi lian Francis ou lian Ingles precende ne’ebe ho sentidu katak etapa tui-tuir. Atu hateten hene katak: etapa tui-tuir ho base prioridade, atu semak primeiru. Presence mak regulamentu ou regra ne’ebe validu ba iha lalaok tur ba lider ne’ebe bazeia ba posisaun /kargu/divisa no nia tutela ba husi lider nasaun ou estadu ne’ebe nakait ba. Posisaun administrasaun/structural no posisaun social.
Parte sira ne’ebe iha direitu fo
prioridade iha preseance:
1)
Very
important person (VIP), parte ne’ebe tenki fo prioridade tamba posisaun / kargo/divisa
ou posisaun ne’ebe asumi ba.
2)
Very
important citizen (VIC) parte ne’ebe tenki fo prioridade tamba derejatnya, ezemplu: bangsawan no sel-seluk tan.
Pedoman presence
1) Regra fundamentu preseance
a)
Ema
ne’ebe ita senti ou hanoin fo prioridade ou a’as liu, nia fatin mak iha oin
liu.
b)
Kuandu
ema sira iha posisaun tur ou hamrik lina, ida ne’ebe infortante liu mak ida
ne’ebe iha parte los.
2) Regra jeral etapa lala’ok fatin
a)
Kuandu
tur ne’e hasoru meja, ida ne’ebe ita hanoin fatin primeiru mak odamatan sai. Ida
ne’ebe tur besik odamatan nia mak sai ikus liu.
b)
Iha
regulamentu fatin tuir lina mak kuandu hamrik hanesan iha lina ida deit, maka
fatin parte liman los iha liur ou fatin ne’ebe iha klaran liu maka ida ne’ebe
primeiru defende ba situasaun.
3) Regra fatin tur
Etapa fatin tur ho maneza tuir
regra ne’ebe mai ne’e:
a)
Ida
ne’ebe prioridade liu mak fatin tur ne’ebe a’as liu.
b)
Tuir
mai ne’e maneza tuir etapa posisaun fatin iha parte los no karuk etapa numeru
datolu.
4) Regra tama transporte
Lala’ok tama transporte, ba
comvidadus representa nasun presiza tau atensaun no atende ketak ho planu tasak
(planu didiak). Modelu transporte mos impluensia regulamentu ne’e. knar
motorista mos tenki hatene konaba protokolu, inklui mos ninia hatais.
Maneira oinsa atu tama ba
transporte no tun husi transporte maka hanesan tuir mai ne’e:
a)
Aviaun:
ema ne’ebe primeiru sei tama aviaun ikus liu, maibe kuandu tun husi aviaun, ema
ne’ebe prioridade liu mak sei tun uluk.
b)
Roh:
ema ne’ebe prioridade, nia mak sei sae uluk no sei tun uluk.
c)
Transporte
kareta : ema ne’ebe prioridade liu wahin hira tempu sae no tun nia mak uluk ba
sira seluk.
d)
Posisaun
transporte bele para iha parte karuk, signifika
diresaun transporte sei hatudu ba, para iha parte karuk husi ita.
e)
Ida
ne’ebe prioridade liu tur iha fatin tur parte los, depois seluk ne’e iha parte
karuk.
f)
Bainhira
sei to’o iha fatin tun determinadu presiza transporte para iha parte los, fasil
ida ne’ebe prioridade liu bele tun uluk.
g)
Maibe
pasajeru kareta nain tolu tur iha kotuk, ema ne’ebe prioridade liu iha parte
los, ema darua tur iha parte karuk no ema datolu tur iha klaran.
h)
Kuandu
kareta posibilidade fatin tur liu nain lima (5) ou ne’en (6) maka ida ne’ebe
klaran liu prense husai pesoal ne’ebe kargu/divisa ou posisaun kiik liu nian,
lider ou pesoal ne’ebe a’as liu (kargu/divisa/posisaun) iha parte los no karuk.
(4)
Etapa Lalaok Uniforme
Etapa lalaok uniforme mak: roupa
ne’ebe tenki nakait ou relevante liu ba atividade protokoler refere, tantu ba
lider comvidadus nomos halao atividade.
Uniforme tenki deside ou aponta
iha karta konvite ne’ebe haruka mezmu formal ou informal.
Modelu uniforme ne’ebe presiza
hatene:
1)
Roupa
funsionario desportu
2)
Roupa
funsionario lor-loron
3)
Roua
funsionario ba base
4)
Roupa
funsionario kompletu
5)
Roupa
funsionario serimonia I,II,III,ba parte militar.
6)
Roupa
lider (ba lider importante)
7)
Roupa
nasional / roupa organizasaun
8)
Toga
(ba universidade / institutu)
Buat
ne’ebe ita presisa tau atensaun regulamentu komvite ne’ebe sei haruka kona ba atividade
ruma, maka:
1)
Lista
naran konvidadus ida ne’ebe konvida presiza pronto ona tuir ho modelu
nesecidade atividade
2)
Total
konvite halo tuir ho kapasidade fatin.
3)
Modelu
konvite bele halo los tuir regra karta nian ba kada modelu atividade, tantu
formatu, kontiudu nsst.
4)
Hakerek
ema nia naran, divisa, kargu no estrada (Rua) ne’ebe konvida bele hakerek lo-los,
klaru i mos tuir regra karta konvite nian.
5)
Ho
relasaun konvite presiza esplika konvidadus disfonivel membru familia hanesan fen/laen
bele ka lae.
6)
Aponta
kodigu konvite iha kapa konvite atu fasil hatur fatin tur.
7)
Aponta
regra kona ba uniforme ne’ebe bele uza
8)
Determina
tempu simu konvidadus
9)
Nota
ou kodigu iha konvite fo hatene disfonivel partisipa ka ou lae. Nota ou kodigu mak:
(RSVP significa katak: Respondez S’il Vouz Plaiz)
10) Konvite haruka ho tempu relativu
la presiza kleur ho tempu implementa atividade (haruka ona molok semana ida).
(5) Etapa
Lala’ok maneja atividade protokolu
Ho
maneja atividade protokolu tenki iha:
1.
Hahalok
respeitu oinsa simu comvidadus.
2.
Aplikasaun
regra sira mak: determina regra konaba lei sira
ne’ebe protokolu nian tenki vale ho situasaun no kondisaun.
6. FUNSAUN
PROTOKOLER
Funsaun
protokoler involve diside susesu atividade ne’ebe halao organisazaun / instituisaun.
Iha parte seluk, protokolu mos hanesan parte ne’ebe nakait / lases husi
atividade instituisaun / organizasaun. Funsaun protokoler involve mos deside
susesu atividade ne’ebe hala’o husi organizasaun/institutu.
Funsaun protokolu kobre ba funsan
ne’en (6) mak tuir mai ne’e:
(A) Funsaun
planu
Beneficio
husi funsaun ne’e mak: atividade hotu bele hatudu ba objetivu refere, menurut
tata urutan yang tepat sehingga sei atinji susesu. Funsaun ne’e mos bele
se’es husi akontese gastus hirak mak
hanesan tuir mai ne’e: gastu tempu, forsa no orsamentu.
(B) Funsaun
organiza / lidera
Funsaun
ne’e mos: fahe dever tuir sub parte ida-ida. Benefisio husi funsaun ne’e mak:
a.
Kada
pesoal protocol tenki hatene nia knar
b.
Atividade
saida deit, pesoal protocol sira koordena malu, ho asaun beneficio ida deit.
c. Pesoal protocol ho sasan ne’ebe
iha bele uza ba nesesidade no atinji benefisiu ne’ebe optimal.
(C) Funsaun
pengerakan/implementa
Aktividade
ne’e mos atu: bele atinji ne’ebe los tuir ho funsaun planu, organiza ne’ebe
halao ona husi lider.
Benefisio
husi atividade ne’e importante liu, tanba prinsipiu hatur atensaun ba sira nebe
nakait. Maka ema bele iha fiar-an ho nia servisu.
(D) Funsaun
kontrolu
Atividade
kontrolu mak: diside atividade ruma nebe hala’o, fo valor no diside lalaok
hadia, implementasaun atividade ruma ou servisu bele lao tuir planu uluk / primeiru,
depois funsaun planu, organiza no implenta lao ho diak, maka funsaun ne’e sei
sente menus esporsu, maibe iha implementa sei hetan desvantazen iha
implementasaun funsaun sira dahuluk, maka presiza hadia.
(E) Funsaun
koordena
Atividade
iha funsaun ne’e mak: pesoal protokolu halo tuir hanesan kualidade, kuantidade,
tempu tantu personalia maka hetan benefisiu asaun hanesan no los ba objetu no
tuir ho objetivu. Benefisiu husi funsaun ne’e mak bele hases-an husi gastus ho
modelu saida deit. Responsabilidade nebe fo mos bele hala’o diak.
(F) Funsaun
diside desisaun
Atividade
ne’e mak: hili asaun ida entre alternativu ho zeitu kondisaun iha halao
atividade ruma.
Implementasaun
seminariu
Etapa
implementasaun seminariu:
1.
Etapa
orientasi
2.
Etapa
preparasaun
3.
Etapa
implementasaun
4.
Etapa
ikus / taka
A.
Etapa
orientasaun, ita presisa tetu maka;
1)
Lia
kotuk implementa atividade ruma
2)
Motivu
implementa atividade ruma
3)
Benefisiu
ne’ebe sei hetan husi implementa atividade ruma
4)
Buat
sira ne’ebe sei akontese kuandu
atividade ruma implementa
B.
Etapa
implementasaun
1.
Forma
panitia, liu husi forma formatur atau musyawarah direitamente.
2.
Reuniaun
panitia, presiza hatene konaba preparasaun sira aplika atividade depois
atividade refere bele lao los tuir ho mehi’i.
3.
Orsamentu
: halo lista kontrola orsamentu ne’ebe iha informasaun prediksaun gastu ne’ebe
sei sai.
C.
Etapa
implementasaun
Serteza uza sala/aula ne’ebe sei uza, atensaun ba kapasidade fasilidade sira no hatur stratejia hare husi predikasaun husi konvidadus, transporte publiku no mos maneja sala/aula.
D.
Etapa
ikus liu / taka
Modelu
atividade etapa ikus liu mak: reuniaun responsabiliza
ho seksaun hotu-hotu tuir parte dever ne’ebe nia hala’o bai-bain halao husi
lider a’as iha strutura.
MC
(Media Comunication):
1.
MC
nudar parte ida husi atividade protokolu nian
2.
MC
it abele dehan ho announcer, toast master (dirije ceremonia ba pesta sira), Master
of Ceremony (dirije ceremonia ne’ebe karakteristiku seremonial) maka: ceremonia
nasaun no estadu nian, nsst.
Buat balun ne’ebe ita presisa tau atensaun:
1.
Uza
uniforme ne’ebe diak
2.
Lian
nia ton ne’ebe diak
3.
Gramatika
lingua ne’ebe diak
4.
Ho
hahalok ne’ebe diak
5.
Maneira
fo deside desizaun husi serimonia ida ba serimonia seluk
6.
Maneira
taka serimonia ne’ebe diak.
7. TIPU
PROTOKOLU
a.
Protokolu
social
b.
Protokolu
ofecial
c.
Protokolu
internacional
d.
Protokolu
empresarial
e.
Protokolu diplomatiku
f.
Protokolu
academiku
g.
Protokolu
mediku
h.
Protokolu
juriduku