RELASAUN
PUBLIKA ( R P )
A.
DIFINISAUN
Difinisaun
husi relasaun publika (RP) maka: pratiku kria informasaun entre individu no
publiku.
B.
OBJETIVU
Objetivu primeiru liu (RP) mak: kria,
defende no kuidadu reputasaun organizasaun / instituisaun.
v Ho lia fuan simples liu objetivu primeiru mak tuir
mai ne’e:
a)
Evaluasaun ba
hahalok/karakter no opiniaun publiku
b)
Formulasaun no
implementasaun proseduru nomos policy organizasaun ho komunikasaun
organizasaun/institutu ho publiku
c)
Koordena
programa komunikasaun
d)
Dezemvolve
relasaun no (good will) liu husi prosesu komunikasaun internal no external
e)
Dezemvolve
relasaun posetivu entre organizasaun no publiku
v Objetivu primeiru kria difinisaun mak:
Muda
buat ne’ebe negativu sai projetu ba povu/sosiedade sai buat ne’ebe posetivu. Buat
ne’ebe negativu mak: hostility, prejudice, apathy no ignorance. Depois tuir ita
nia hanoin esporsu mudansa sai fali : sympathy, acceptance, interest no
knowledge.
v Objetivu (RP) iha komunikasaun internal no external.
a)
Komunikasaun
internal (personalia/membru instituisaun)
Ø Fo informasaun ne’ebe klaru konaba instituisaun
Ø Kria / komprende membru instituisaun iha publiku
Ø Prepara sarana atu simu fila fali husi membru
instituisaun
b)
Komunikasaun
external (povu/sociedade)
Ø Informasaun ne’ebe klaru no los konaba instituisaun
Ø Motivasaun atu hato’o fila fali.
C.
FUNSAUN
1. Funsaun primeiru liu mak:
Ø Hamoris no dezemvolve relasaun ne’ebe diak entre
instituisaun/organizasaun ho publiku i diak ba publiku internal no external
Ø Diside opiniaun jeral ne’ebe relasaun ho
organizasaun
Ø Hamoris motivasaun no partisipasaun publiku konaba
iklima opiniaun publiku ne’ebe fo benefisiu ba organizasaun/instituisaun
Ø Uza komunikasaun atu impluensia opiniaun
jeral/publiku
2.
Funsaun relasaun
publika tuir International Relation Public Association (IPRA) katak:
Ø Fo konselu ho base hahalok/karakter ema/humanu
Ø Hala’o analiza “trend” ba future
Ø Halo riset ba lukru
Ø Kria no hanorin komunikasaun internal no external ho
fundamentu ne’ebe lolos no informasaun
ne’ebe kompletu no klaru
Ø Prevene komplitu no komprende salah
Ø Tane a’as valor respeitu malu no valor
responsabilidade social
Ø Tane a’as sentidu konaba demokrasia
3. Funsaun relasaun publika (RP) tuir matenek nain sira
mak tuir mai ne’e:
a.
Tuir Canfield
Bertrand R. ho nia livru mak public relations, principles and problem katak :
v It should serve the public’s interest
v Maintain Good
communication (Kuidadu komunikasaun ne’ebe diak)
v And stress good moral and manners
b.
Tuir Edward L.
Bernaus husi America Serikat ho nia livru public relations (1952), katak:
v Fo informasaun ba publiku
v Konvida publiku atu mudah hahalok/karakter sira.
c.
Tuir Philip
Kesly ninia hakerek “managing the human climate” mak hanesan tuir mai ne’e:
v Relasaun publika (RP) maka: funsaun jestaun ne’ebe
forma atu atinji objetivu organizasaun
v Ajuda halao programa organizasaun
v Fo konselu, guia konsultasaun ho halao atividade
organizasaun
v Halao buat ne’ebe nakait ho financa
v Hato’o informasaun ne’ebe honestu
4. Funsaun
relasaun publika (RP) nudar funsaun jestaun:
a)
Funsaun internal
v Relasaun publika (RP) tenki tahan/augenta esporsu
hahalok/karakter no imajen povu ne’ebe posetivu hasoru asaun
organizasaun/instituisaun
v Koneksaun entre jestaun no publiku
b)
Funsaun external
v Relasaun publika (RP) tenki tahan/augenta konaba
identifikasaun buat ne’ebe mosu / akontese Karakter/imajen ne’ebe negativu iha
sosiedade molok asaun ne’ebe atu halao
v Fo konselu ba jestor konaba mudansa hotu-hotu ne’ebe
husi liur ou laran konaba inpluensia relasaun organizasaun/instituisaun.
v Halao pesquisa ba buat ne’ebe infortante ba karakter
sira jestaun ne’ebe iha agora.